|
Sreda, 15 April 2009 10:49 |
Uh, kako me ta stavek spravi ob pamet. Še posebej, če ga izrečejo osebe, ki imajo celo življenje kakšne "sponzorje" okoli sebe. Bodisi, da so to starši ali partner ali celo lastni otroci, ko le-ti odrastejo (in uspejo)... Ali pa se preprosto sprijaznejo s tem, da tako pač je, ker tako menda že mora bit... in živijo pač iz dneva v dan. Tudi jaz nisem trenutno založena z ne vem kakšnimi vsotami denarja. Samo mi je pa neumno sprenevedanje, da denar ni pomemben. Saj ne rečem, da je denar fuul pomemben in da bi ga morala imeti na milijone. Branila se ga vsekakor ne bi. A ne govorim o tem. Govorim o količini denarja, da lahko mirno živiš... da lahko plačaš račune, kredite... in ti še kaj ostane. Sama že nekaj let živim stran od staršev, skušam firmo postavit na noge... in vem, kako hudičevo pomemben je denar. Potem ti pride en pametnjakovič, ko mu drugi "zalagajo rit" in ti reče, da denar ni vse. Grrr!! Se opravičujem, če želim ŽIVET in ne životarit... Kaj je tako "slabega" v tem, da si želiš imeti v življenju nekaj več kot le osnovo za preživetje? Da si želiš prepotovat svet? Da si želiš imeti lepo hišo, dober avto? Kaj je narobe v tem? In ne mi govorit, da me materialne stvari ne bodo osrečile... da je bistvo v majhnih pozornostih, itd. Ja, je. Se popolnoma strinjam. A vseeno v današnjih časih brez denarja in materialnih dobrin ne gre.
|
Komentarji