|
Sobota, 08 Avgust 2009 16:19 |
Včasih še sami ne vemo, zakaj je nekaj dobro, kar se nam zgodi. A prej ali slej izvemo.
O "neusojeni" hiši sem že pisala TU in se presekirala še pa še, ker nama je ni uspelo kupit. Nato Alen od sodelavca izve (živi par sto metrov naprej od te hiše), da je bolje, da je nisva kupila, saj je bivši lastnik naredil samomor v dnevni sobi.
Ko mu je žena umrla, je ostal sam (otrok nista imela) in očitno ni več videl smisla v življenju. Najedel se je tablet, nato pa se je zažgal. Zdaj mi je jasno, zakaj je tak črn flek v dnevni sobi. Groza! Drugje pa ni bilo nič zasledit, da bi gorelo.
Če bi hišo kupila in zdaj izvedela, kaj se je zgodilo, bi imela skoz slab občutek. Saj ne, da bi verjela, da bi kaj strašilo v hiši (no, mogoče pa  )... a neka negativna energija je sigurno v hiši.
Mislim, samo kakšno "srečo" imava midva... že to, da so se premislili in prodali drugemu, se ne zgodi tako pogosto (posrednica je rekla, da ima 2 takšna primera na leto!)... In koliko ljudi se zažge v svoji dnevni sobi?! Midva najbrž ne bi bila midva, če ne bi naletela na kaj takega. Sploh jaz, se mi zdi, oddajam eno tako "čudno" energijo. Resno razmišljam, da bi začela pisat knjigo o svojih dogodivščinah, ker je včasih res že "3 mač" vsega.
|
|
Ponedeljek, 03 Avgust 2009 12:31 |
|
Parkrat sem se že spravila k pisanju bloga o hiši, s katero sva se ukvarjala zadnji mesec, a je rekel Alen naj še malo počakam. Imel je prav. Mi je že tako žal, da sem vsem raztrobila, da sva končno našla hiško... da samo aro neseva ta teden in je to TO. Malo klinaca je to TO. 
Na začetku julija sva si jo šla prvič ogledat. V oglasu piše, da je velika 100 m2, a ko prideva tja, nama pove, da je to tloris hiše... torej 3x 100 m2 (po moje nekje med 220 in 250 m2 neto bivalne površine). OMG.
Razporeditev v hiši nama je bila takoj všeč (glede na to, kaj sva že vse videla do takrat). Parcele okoli hiše je 500 m2, kar se mi zdi ravno prav. Ni preveč, da nimaš ne vem koliko dela z ureditvijo okolice, nekaj je pa le fino, da imaš zelenice okoli hiše. Všeč mi je bilo, ker si še vedno v Celju, a ne v strogem centru mesta. Ravno toliko si ven, da imaš tisti svoj mir.
Bila sva ful vesela. Končno sva našla hišo, ki nama je všeč (do zdaj je bila samo ena takšna, a je bila žal bogu za nogu) in to še v okolišu, ki nama je obema všeč (to se je zgodilo prvič). Hišo, ki bi si jo lahko celo vsaj na približno privoščila.
Šla sva si jo 2x pogledat. Vložila sva 3 tedne v preračunavanje, v iskanje predračunov (hiša je potrebna obnove), letanje od banke do banke za info o kreditih,... da se slučajno ne zgodi, da daš aro in potem ugotoviš, da se stvari ne bodo izšle...
Na netu sva prečekirala vse možne izpiske glede hiše. Potem pa dobiva prejšnji teden zemljiško knjižni izpisek in naju vrže na rit. Na njemu je bil zaznamek črne gradnje. Wtf?! 
Šla sem se takoj na oddelek za okolje in prostor vprašat, kako je s tem. Kličem še posrednico in je rekla, da sem narobe gledala. Ampak me je čez pol ure res poklicala nazaj, ter se mi opravičila... da imam prav. Skušala sem dobit še informacije na Geodetski upravi. Kako se je tam odvilo, sem že pisala in si lahko preberete TU (da se ne bom ponavljala).
Takoj drugi dan me je poklicala posrednica, da so našli dokumente, da ima hiša gradbeno dovoljenje,... Včasih so zidali brez gradbenih dovoljenj in so si le-ta pridobili kasneje. Žal pa nista dala lastnika takrat to vpisati v ZK.
Se mi lepo zmenimo za srečanje z lastniki, da se dogovorimo o ceni. V četrtek smo KONČNO vse dorekli, si dali roko... in je bila hiška "prodana". Dogovorjeni smo bili, da dava to sredo aro in gremo naprej urejat stvari.
Evo, danes pa me kliče posrednica in reče, da so se premislili in dvignil ceno... če to sprejmeva ali odstopiva od ponudbe. Prosim?!? Takle se pa ne gremo. Tiste cene si ne moreva privoščit, ker morava upoštevat, da je treba hišo še obnovit.
Pa kaj beseda v današnjem svetu nič več ne velja? Are v četrtek nisva želela še dat, ker sva želela preverit, kdaj bodo izbrisali ta zaznamek iz ZK in če lahko tudi v takšnem stanju, pač z drugimi dokazili, dobiva hipotekarni kredit. Naj bi dala skoraj 10 tisoč are in potem nama rečejo na banki, da na podlagi teh papirjev pa ne dobiva kredita... in sva ob aro, saj bi midva v tem primeru bila primorana odstopit od pogodbe.
Tako sva spet na začetku!!! Bila sem ful jezna zjutraj, ko me je poklicala agentka, zdaj sem se že malo nakulirala. "On tam gor" ima očitno nekje eno še boljšo hišo za naju rezervirano. 
|
|
Ponedeljek, 29 Junij 2009 19:46 |
Po daljšem času sva šla spet nekaj nepremičnin pogledat. Ker voda ne gori, sva si rekla, da greva pogledat res samo tiste, ko se nama že na netu ful dopadejo.
Vidim jaz eno hišo na lepi, iskani lokaciji v Celju. Se odločiva, da jo greva pogledat. Ojej, vse je tako stiščano, ne moreš normalno avta obrnat pred hišo. Hiška prav majčkena, 90 m2 neto bivalne površine. Cena 140.000 €. Sva si že pred odhodom od doma rekla, če spustijo ceno na vsaj 120.000 € in če ni veliko za vložit... bi bilo za razmislit. Ko vidiva, da hiša ni bila obnovljena odkar se je zgradila (torej 40 let)... in ko je še začela, da je cena ugodna, mi je dol padlo.
Ta druga hiša nama je obema lokacija ful všeč. Hiša velika, ohranjena. Razporeditev noter pa... bog pomagaj. Iz sobe v sobo greš. Na koncu sploh nisva več vedla, kaj točno sva videla... in nihče od naju se ne more več spomnit postavitve sob. Veva samo, da je čisto v vsakem nadstropju kopalnica (torej 3 kopalnice), ena kuhinja... ter cel kup nekih shramb. Ajej jej.  Saj, če bi imel človek denar za preureditev, bi jo kupila zaradi lokacije... samo ga nimava.
Mimo tretje sva se danes samo peljala. Se morava še z lastniki zmenit za ogled.
To je že čisto brezveze. Tisto, kar nama je všeč, nama je totalno nedostopno (ta trenutek), ostalo pa nama sploh ne sede. In najhujše je, ko veš, da ko boš kupil nepremičnino in vzel kredit vsaj na 15 let... nisi še čisto nič naredil. Kje boš dobil pa denar, da jo renoviraš in opremiš?
Ne vem, zakaj se ne moreva sprijaznit s tem, da bi šla v blok. Včasih se mi zdi to edina rešitev, čeprav življenje v hiši bi mi olajšalo toliko zadev... tudi kar se tiče posla, saj bi lahko imela v hiši pisarno.
Lahko rečete, da sva razvajena. Mi je čisto vseeno. Sem živela tako v hiši kot v bloku... in ko sem bila mlajša, mi je bilo 100x boljše biti v bloku, ker se je skoz nekaj dogajalo... zdaj pa mi je veliko ljubše življenje v hiši.
Men se že totalno meša od vsega. Že v sanjah kupujem hiše. Zadnjič sem sanjala, da sva kupila eno hišo za 107.000 €. Ni bila novogradnja, je bila pa zelo lepa hiška. Za ta denar ne dobiš v realnosti nič "konkretnega". Kakšen vikend bogu za nogu.
Prav žalostna sem danes.
|
|
Petek, 15 Maj 2009 11:35 |
|
Odkar blogam, sem napisala že 2 bloga na temo nepremičnin: "Ko cene nepremičnin padajo..." in "Kdaj bo prišlo do točke preloma?". Ampak ta teden so se nama zgodile takšne stvari, ki se še pred letom ali dvema ne bi zgodile niti v najbolj divjih sanjah... in si ne morem kaj, da ne bi napisala spet enega bloga na to temo.
Ker sva vsem povedala, da sva se odločila za nakup nepremičnine (stanovanja ali manjše hiše), naju na dobre ponudbe opozarjajo tudi prijatelji-ce. Tako sva danes dobila na mail ponudbo "Ceneje ne gre" - za hišo malce izven Celja. Očitno ne morejo prodat in so se lotili iskanja kupca še preko znancev, ter pošiljajo ponudbo kar preko maila. Zadevo poznam, saj je na netu že več kot 7 mescev. Oktobra lani so začeli s prodajo hiše. Takratna cena je bila 169.000 €. Pol leta kasneje so ceno znižali za 32.000 € - na 137.000 €. Za ta denar si dobil še avto Skoda Roomster Style 1.4. Očitno avto je šel v prodajo, saj ga zdaj, mesec in pol kasneje, ne ponujajo več. Ceno hiše pa so znižali še za dodatnih 12.000 € - na 125.000 €. Ne vem, če bo njihov "Ceneje ne gre" držal v tem primeru. Sem prepričana, da tisti, ki bo šel hišo gledat, bo želel ceno še spustit. Če jo bodo prodali za 100.000 €, bodo na koncu veseli.
Pred leti sem že stremela k temu, da si kupim svoje stanovanje in dala na internet oglas, da kupujem 1,5-sobno stanovanje. Nato so se stvari v mojem življenju malo drugače zasuknile in to ni bilo več aktualno, a oglas je ostal. Takrat, ko sem bila v fazi kupovanja, me ni klical nihče. Ta teden me je 2x klicala ista ženska (očitno ne vodi evidence, koga kliče), če še vedno kupujem stanovanje. A ni pogledala datuma? Glede na silo, ki jo več kot očitno ima (saj me je klicala 2x v enem tednu), kliče vse po spisku, misleč: "Se bo že našel nekdo, ki potrebuje stanovanje". Sicer gospa zelo prijazna, se mi je na koncu tudi opravičila za nadlegovanje in ker me je za isto stvar klicala 2x. Ni problema. Ženska se je očitno znašla v stiski in ji ni za zamerit. Pač išče rešitve, kako čimprej prodat stanovanje.
Sem šla zgolj iz radovednosti preverit, kakšno je stanje na malih oglasih - kupim stanovanje. Sicer je bilo teh oglasov vedno manj, v primerjavi z oglasi, kjer prodajajo nepremičnine. A vseeno... na enem oglasniku za letošnje leto nisem zasledila niti enega oglasa, kjer bi kupovali stanovanje; lani pa sta bila samo 2. Verjetno je na Salomonovem oglasniku zadeva vsaj malce drugačna, a nisem šla preverjat.
Alen je v tem tednu dobil na službeni mail eno ponudbo za novogradnjo - hiša do 3. gradbene faze. Še zdaj nama ni jasno, kako je prišlo do tega. A očitno so začeli pošiljat na vse naslove, ki jim pridejo tako ali drugače pod roke. OK, saj lokacija in hiša nama je sicer všeč, a cena čist preveč napihnjena, ter seveda nama trenutno nedosegljiva.
Se še vedno najdejo investitorji, ki želijo 150.000 € za polovico dvojčka, zgrajenega do 3. gradbene faze. Torej ni narejeno veliko več kot to, da so opeke postavljene ena na drugo in streha, da zgleda hiši podobno. Se je Alen pogovarjal z znancem, ki je zidar in je rekel, da hišo pod streho spravit, sploh ne stane toliko. Seveda je v tem primeru še vedno najdražja zemlja. Ampak ti "kekci" delajo tako, da kupijo 800 m2 veliko parcelo, na njej postavijo 2 ali pa celo 3 hiše do 3. gradbene faze in jih prodajo. Kjer se res začnejo stroški, so potem naprej, ko moraš vse kablovje potegnat po hiši... pa fasada, ploščice, parket, oprema, itd.
Za takšen denar dobiš že lepo hiško na Floridi (za primer klikni TU). OK, zaradi raznih Katrin, ipd. Florida ni več ravno idilična lokacija, ampak OK. Je FLORIDA, niso recimo Braslovče (nimam nič proti kraju, sem ga omenila zgolj za primerjavo).
Sem zasledila tudi eno primerjavo cen z Nemčijo. Recimo v Nurnbergu stane stanovanje, veliko 55 m2, cca. 60.000 € (v LJ stanejo takšna stanovanja med 75.000 in 255.000 €, na Obali med 103.000 in 420.000 €, v MB med 55.000 in 81.500 €, v CE med 63.000 in 77.000 €). Glede na to, da so Nemčiji plače 3x večje, nepremičnine pa cenejše kot pri nas, se človek vpraša, kje je tu logika? Upam, da si bomo kmalu nehali metati pesek v oči, ker postaja vse skupaj že prav smešno. Le zakaj bi se Slovenija razlikovala od ostalega sveta?
In potem se nekateri "bunijo", češ da so samo novinarji črnogledi. Aha, seveda. Zdaj so krivi novinarji, ki si upajo reči bobu bob. Se najdejo na internetu zelo dobri članki o tem, da so recimo letos prodali le 3 hiše v Ljubljani, ter 2 v Mariboru. Po podatkih Geodetske uprave RS, so v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem cene stanovanj nižje za 6%, v primerjavi z istim obdobjem lani celo za 10%. Število prodanih stanovanj se je zmanjšalo za 60% v primerjavi s podatki izpred enega leta. Da ne govorimo o prodaji hiš, katerih je prodaja padla za 85% (!!!) kot v istem lanskem obdobju.
Po nekaterih napovedih, še nismo dosegli dna. Upadanje cen naj bi se nadaljevalo vsaj do konca leta (upadle naj bi za 20-30%), verjetno pa še dlje.
Če tako pomislite, je zadeva čisto logična. V času, ko ljudje ostajajo brez služb in ne bodo zmožni odplačevati kreditov, bodo ostajali posledično tudi brez stanovanj. Nekaterim bodo zasegle banke, ter jih kasneje prodale na dražbi. Nekateri se bodo lotili prodaje sami, samo da poravnajo dolgove. In takšni bodo prodali tudi "izpod cene", samo da prodajo.
Obenem so tu investitorji, ki so zakreditirani. Če ne bodo mogli prodat, bodo zaradi potreb bilanc prisiljeni prodati stanovanja za vsako ceno.
Samo se pa človek res vpraša, kakšno finančno zalogo so si naredili agenti, da jih takšno stanje ne gane. Sem zasledila na netu izkušnjo potencialnega kupca, ki je klical posrednike za ogled stanovanj in so se nekateri odzvali tako, kot da jih je zmotil pri popoldanskem počitku v njihovi dnevni sobi. Dol padeš!
Če samo pomislim, kako so se kupovala stanovanja pred slabimi 2 desetletji, po Jazbinškovem zakonu... mi postane kar slabo, ko pomislim, kam smo sedaj prišli.
Se opravičujem za tako dolg blog, ampak te stvari me res razjezijo. Še toliko bolj, ker sva midva na tej točki, da kupujeva stanovanje oz. hišo in dobiš potem občutek, da te imajo vsi za enega bedaka.
|
|
|
