|
Četrtek, 04 Junij 2009 12:54 |
Ko sem povedala svoji sosedi, da sem se pred časom vpisala v fitnes in plačala kombinirano polletno karto za fitnes in aerobiko, mi je takoj rekla, da ona bi tudi, a si ne more privoščit. Nato je beseda nanesla še na zdravo prehrano, mi je kar začela razlagat, kaj je v kateri trgovini poceni. "V Sparu dobiš 10 žemljic za manj kot 1 €, v Lidlu so testenine po 0,54 € za pol kg,...". Sem ji povedala, da bel kruh ni zdrav, prav tako je bolje, če vzame polnozrnate testenine. A mi je rekla, da si tudi tega ne more privoščit, saj ji od plače popolnoma nič ne ostane, ko odplača kredit in položnice. K sreči ima toplo malico v službi, doma pa potem poje kar kakšno žemljo ali si skuha špagete, ipd... ker je to pač najcenejše. OK, tudi sama nisem najboljši vzgled. Ker med tednom kuham samo zase, se mi velikokrat niti ne da kuhat ali pa skuham kar "nekaj na hitro". A če so to že testenine, skušam jest polnozrnate, prav tako kruh. Ne da se mi nekaj veliko časa zapravljat v kuhinji samo zase. A najhujše je, ko prideš do te točke, da si zdravega življenja skoraj "ne moreš privoščiti". Včasih, če si bil debel, je to pomenilo, da si premožen, da si lahko privoščiš hrano. Zadnje čase pa se mi zdi, da je prej obratno. Cenejša hrana nadomešča svežo hrano. Ljudje z nizkimi prihodki, starejši ljudje in nezaposleni, imajo najmanjše možnosti za zdravo prehranjevanje. Samo, če pogledamo Ameriko. Junk food je tam zelo poceni in veliko ljudi iz "nižjega sloja" se poslužuje takšne hrane. Kakšni so, tako vsi vemo. In ko zboliš, če nimaš denarja za zdravstveno zavarovanje, te še pozdravit ne morejo. V najbogatejših državah živijo dobro situirani nekaj let dlje in zbolijo za manj boleznimi kot revni. A ni to žalostno? 
|
Komentarji
Poznam veliko dobro situiranih ljudi (srednji sloj), ki si pečejo svoj kruh. Eni zaradi zdravja, drugi zaradi cene (je precej ceneje).
Tako da... če srečaš nekoga, ki toži, da je reven, v vozičku pa ima kokakolo, napolitanke in bel kruh, ker se mu ne da peči svojega, ti povem, da to ni revščina. To je jamranje.
Telovadiš lahko tudi doma in ne rabiš nobenega fitnesa. Lahko greš tudi teč vsak dan... skratka, da se nekdo ne more zdravo rekreirati, ker nima denarja za fitnes... je povsem sprevržena logika.
Glede peke kruha ne vem, ker ga sama še nisem pekla. Ampak čisto verjamem, da pride ceneje kot če ga kupiš. Si mi dal dobro idejo, ga bom poskusila sama kdaj doma spečt.
Samo dejstvo je, da recimo Američani (si pišem z kar nekaj Američankami in so mi same povedale) jedo ta fast food, ker je najcenejša hrana. In če ješ takšno hrano, kmalu postaneš odvisen od nje (je bila celo dokumentarna oddaja o tem). Začaran krog torej.
Ah, saj o tem bi se dalo debatirat :))
Danes je situacija 2x obrnjena: revni si zdrave hrane ne morejo privoščiti in jedo to, kar jih nasiti: poceni kalorična hrana - posledica je slabo zdravje. Bogati si lahko privoščijo bio pridelavo itd - imajo zdravje.
Zadnjič sem bil v eni od bio trgovin, kjer je gospa pred mano kupila nekaj "malenkosti" v vrednosti 250€. Odpeljala se je z Chayenom... buh ji ga požegni! Jaz sem si v roki ogledoval 125g posebno margarino za alergičnega sina. Sem kupil za nekaj evrov in se odpeljal z 10let starim Focusom :)