|
Petek, 19 Junij 2009 11:52 |
|
Ker je moja sestra že kar nekaj časa samska, sva se odločila, da ji bova za rojstni dan podarila knjigo "Si ti pravi zame?" od dr. Barbare De Angelis, ki je avtorica kar nekaj knjižnih uspešnic in priznana strokovnjakinja za partnerske odnose.
Včeraj zvečer sem jo "na hitro" še sama preletela, a za kaj več ni bilo časa, saj ima knjiga 400 strani. Že tako sem jo brala do 2h zjutraj - tiste dele, ko se mi zdi, da se tičejo tudi mene.
Zanimivo je odkrivati, da nas večina išče neko pravljico, s čemer so nas filali kot otroke. Ko ugotavljamo pri sebi ali smo zaljubljeni, iščemo napačna znamenja - vznemirjenje, napetost, strah pred izgubo, skrajna občutja veselja in žalosti - vse znake nezdravih odnosov. Ko vzpostavimo čustveno vez z nekom, ki temelji na prijateljstvu, zaupanju, odkritosti, varnosti, trdnosti in resnični pozornosti, tega ne opazimo, ker se nam zdi, da ljubezen ne more biti tako umirjena.
V knjigi avtorica, med drugim, ovrže tudi mit o tem, da obstaja samo ena ta prava oseba za nas. Pravo ljubezen lahko izkusite z več kot le eno osebo - obstaja več potencialnih partnerjev, ki nas lahko osrečijo.
Opisuje tudi zakaj si izberemo svoje partnerje. Največkrat gre tu za posledice vzgoje doma. Lahko v svojem partnerju iščemo svojo mamo ali očeta oz. izbiramo partnerje, ki nas spominjajo na naš dom, saj smo teh občutkov vajeni in niti ne vemo, da bi lahko bilo drugače.
Piše o 6 največjih napakah, ki jih naredimo v začetku zveze in o 10 tipih zvez, ki se ne obnesejo. S pomočjo knjige lahko odkrijete kako pri partnerju opazimo usodne napake, kako ustvariti spolno privlačnost, kakršno si želite... razkrije formulo skladnosti, po kateri si ustvarimo uspešno zvezo... in izpostavi 6 najpomembnejših lastnosti, ki jih mora partner imeti.
Knjiga je primerna tako za samske, ki se sprašujejo, kako bi se v prihodnje izognili napačnemu partnerju... za zaljubljene, ki se sprašujejo, če je njihov partner pravi za njih... kot za poročene, ki bi radi bili še srečnejši v zvezi.
|
|
|
Sobota, 11 April 2009 15:01 |
Včeraj sem dobila na mail e-knjigo "Urška Čepin - Prekletstvo v zlati kletki", avtorice Nane Nataše Zeneli.
Načeloma me Urškino življenje niti malo ne zanima, a ker je bilo zadnje čase toliko govora o tej knjigi, sem rekla, da jo bom pa na hitro prečekirala, če sem jo že dobila... da vidim, zakaj je knjiga dvignila toliko prahu.
Katastrofa! Že v prvem odstavku je ne vem koliko slovničnih napak , ki se potem "vlečejo" skoz celo "knjigo". In največja ironija je ta, da Urška "ni znala" sama napisati knjigo. Njene besede so menda bile: "Glede na to, da sama nisem retorično sposobna in ne znam pisati pravilnih slovničnih stavkov, ti dovoljujem, da to narediš ti". In seveda se je Nana, kot popolna novinka na tem področju, lotila pisanja... Pa mislim, da ni prav nič kaj boljše napisana, kot če bi jo napisala Urška. Mogoče bi bila v njena izvedba celo boljša.
A le zakaj bi se Nana upirala temu? Tu je zavohala denar in hitro, kolikor se je le dalo, knjigo tudi napisala. Kakšni lektorji, za to ni časa. Treba je kovat železo, dokler je vroče.
Samo ne morem verjeti, da zdaj izdajo pa že čist vsako "sranje", samo da se dobro prodaja. In pri založbi Učila so celo zelo zadovoljni s prodajo knjige. Glede na to, da je 4000 izvodov že prodanih in imajo že ponatis... no comment. Sicer je cena okoli 10 €, a jaz še toliko ne bi dala za kaj takšnega. Odzivi ljudi so pa menda zelo dobri. Dajmo ljudem kruha in iger, ne?!
Večino je Urškina zgodba šokirala. V kakšnem smislu šokirala, ne vem. Ali ji verjamejo in sočustvujejo z njo... ali ji ne verjamejo in se sprašujejo, kako se je lahko tako nalagala, ter spravila Čepina v slabo luč... Veliko jih pa verjetno dvomi v resničnost celotne zgodbe. Sploh, ker sta (zdaj že bivša) zakonca Čepin po izdaji knjige ponovno postala zaveznika in zahtevala prepoved izdaje.
Knjiga... no, ja, če bi se temu sploh lahko reklo knjiga... zadeva ima 95 strani, od tega jih je kar nekaj praznih, na straneh so slike od Urške, objavljen imate celo jedilnik iz poroke, pismo od Urškine mame, 2 maila, itd. Seveda ne smemo pozabiti na 2 strani o avtorici sami. Obup, kakšna samohvala. Sama dobrota jo je. Trdi namreč, da je knjigo napisala, ker se ji je Urška zasmilila. Njen motiv ni bil denar, saj ona slave in denarja ne potrebuje - oboje je imela že pred tem. Hm. Če je temu tako, naj denar podari kakšni žrtvi družinskega nasilja.
Sama vsebina... no comment. Njena zgodba naj bi bila "zgodba o slovenski Pepelki". Pošteno in delovno mlado dekle se poroči s princem iz sanj. Slednji ji nudi razkošje, o katerem je do sedaj lahko le sanjala: sanjski luksuzni avtomobil, hiša z bazenom, drage obleke in nakit, počitnice v eksotičnih krajih, lepotne operacije, lastno oddajo na TVju, itd. Ampak zadeve v resnici naj ne bi bile tako idealne, kot so izgledale. Urška naj bi postala žrtev fizičnega in verbalnega nasilja, varanja, siljenja v lezbični seks... V podrobnosti ne bom šla. Če vam bo knjiga prišla pod roke, jih boste lahko sami prebrali.
Čigava resnica je prava?! Ne vem. Sicer me niti ne zanima. Pri vsem tem se mi najbolj smili otrok oz. kar vsi 3 otroci (Aleš ima iz prejšnje zveze še 2 otroka), ki so ponavadi največje žrtve takšnih umazanih igric...
|
|
|
|
|
|
